K razliki v plačilu med spoloma prispeva kombinacija različnih dejavnikov: ženske pogosteje delajo s krajšim delovnim časom, v podjetjih se srečujejo s steklenim stropom, delajo v slabše plačanih sektorjih ali pa morajo pogosto prevzeti primarno skrb za družino. Te dejavnike bi bilo mogoče obravnavati z boljšim usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja.

Med posameznimi državami EU obstajajo velike razlike glede plačne neenakosti med spoloma. V Belgiji, Italiji, Luksemburgu, na Poljskem, v Romuniji in Sloveniji je ta razkorak manjši od osmih odstotkov, medtem ko je v Avstriji, na Češkem, v Nemčiji, Estoniji in Veliki Britaniji več kot 20 odstotkov.

Evropska komisija že načrtuje sprejem ukrepov, s katerimi bi se zaposlenim staršem in oskrbovalcem omogočilo, da lahko bolje napredujejo na svoji poklicni poti, hkrati pa se jim omogoči skrb za družino. Tako predlagajo pravico vseh očetov do vsaj 10 dni dopusta ob rojstvu otroka. Predlagano je bilo tudi, da bi plačan starševski dopust postal neprenosljiva pravica tako žensk kot moških. Moški bi s tem dobili močno spodbudo, da to možnost izkoristijo, namesto da se od žensk pričakuje, da za daljši čas prekinejo poklicno pot, medtem ko se moški običajno hitro vrnejo na delo. Nenazadnje bi se po zaslugi tega predloga povečala udeležba žensk na trgu dela. Pogajanja z Evropskim parlamentom in Svetom potekajo, dogovor bi bilo mogoče doseči do konca leta.

Enakost spolov je eno temeljnih načel Evropske unije. Načelo enakega plačila je v pogodbah zapisano že od leta 1957. Dostojno delo in enakost spolov sta tudi sva cilja trajnostnega razvoja – globalnega načrta za razvoj do leta 2030.

NEENAKOSTI dan enakega plačila

Stezosledci proti neenakostim, projekt Društva stezosledcev, je del projekta Trajnostna Evropa za vse, ki ga finančno podpira Evropska unija. Izražena stališča ne odražajo stališča EU. 

The post Dan enakega plačila: Ženske v povprečju zaslužijo 16,2 odstotka manj first appeared on Društvo stezosledcev.

Najnovejše poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) opozarja, da devet od desetih ljudi na svetu vdihujejo nevarno strupen zrak, zaradi česar vsako leto prezgodaj umre sedem milijonov ljudi.

Leteči onesnaženi delci prosto prehajajo preko mej držav in kontinentov, zato sta globalni razvoj čistih energij in tehnologij ter skupni pristop k reševanju onesnaženosti zraka temeljna za dosego bolj čistega zraka, ki je nujno potreben za življenje na Zemlji.

Mešanica delcev, plinov, aerosolov, hlapov, saj in elektrofiltrskega pepela je lahka, zato dlje časa krožijo v ozračju, vdihavamo jih ljudje in živali. Hkrati so tako drobni, da brez težav vstopajo v krvni obtok in vplivajo tudi na druge organe, zlasti na srce.

Onesnažen zrak ogroža predvsem starejše, kronične bolnike, otroke, delavce in tiste, ki so aktivni v času visokih koncentracij onesnaženja. Še posebej pa ogroža najmlajše. Otroci namreč dihajo hitreje kot odrasli in s tem v telo vnesejo več strupenih delcev, medtem ko se njihovo telo še razvija. Poleg tega dihajo tudi bližje tlom, kjer je večja koncentracija onesnaženih delcev. Kar 93 odstotkov otrok oz. 1,8 milijarde otrok pod 15. letom starosti, med njimi tudi 630 milijonov otrok starih manj kot pet let, vdihuje močno onesnažen zrak. Zgolj v letu 2016 je zaradi z njim povezanih akutnih okužb dihal umrlo 600.000 otrok. Med otroci so najbolj ogroženi tisti iz revnejših držav. V državah z nizkim ali srednje visokih prihodkom je namreč kar 98 odstotkov vseh otrok, starih manj kot pet let, izpostavljenih močno onesnaženemu zraku, v državah z visokim prihodkom pa 52 odstotkov otrok te starostne skupine. Vdihovanje onesnaženega zraka lahko vpliva na otrokov razvoj in njegove kognitivne sposobnosti, sproži lahko astmo in raka v otroštvu ter večje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja v odraslem življenju.

Za onesnažen zrak smo največkrat odgovorni ljudje. Eden glavnih virov onesnaženja sta cestni promet, posebej zaradi izpustov dušikovih oksidov in prašnih delcev, in letalski promet. K onesnaženju prispevajo tudi izpusti v kmetijstvu, proizvodnji energije, industriji in gospodinjstvih. V središču problema je pomanjkanje politične volje, simptom pravnega in političnega reda, ki zasebni dobiček postavlja pred javnim zdravjem.

Pravica do zdravega življenjskega okolja je zapisana tudi v slovensko ustavo, brez ukrepov za zmanjšanje izpustov, pa njeno uresničevanje ni mogoče. Tudi v tretjem cilju trajnostnega razvoja so se države sveta zavezale, da bodo do leta 2030 občutno zmanjšali število primerov smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam ter onesnaženosti zraka, vode in tal.

Kaj lahko naredimo za bolj čist zrak?

• Če je mogoče, naj gospodinjstva, ki za kuhanje in ogrevanje uporabljajo fosilna goriva, preidejo na bolj trajnostne načine, ki v zrak spuščajo manj izpustov.
• Spodbujamo zaprtje mestnih središč za promet in vzpostavitev čistega javnega prevoza.
• Vrtci in šole naj bodo dovolj daleč od prometnih cest.
• Redno naj se izvaja čiščenje dimnih plinov termoelektrarn, še več lahko naredimo s prehodom na bolj zelene oblike pridobivanja energije.
• Krajše razdalje pešačimo, za prevoz pa uporabljamo kolo ali javna prevozna sredstva.
• Kadar je potovanje z avtomobilom nujno, se poslužimo sopotništva ali deljenja avtomobila, naša vožnja pa naj bo umirjena.
• Izogibamo se potovanju z letalom, kadar pa to ni mogoče, letimo z direktnimi leti ali pa namenimo dodatna sredstva za izenačenje našega ogljičnega odtisa.
• Posadimo več dreves in rastlin, nasprotujmo pretirani sečnji.
• Zmanjšamo količino odpadkov, saj njihova predelava onesnažuje okolje.
• Odpadkov nikoli ne sežigamo, oblasti pa pozivamo k trajnejšemu načinu predelave odpadkov.

NEENAKOSTI onesnažen zrak

Stezosledci proti neenakostim, projekt Društva stezosledcev, je del projekta Trajnostna Evropa za vse, ki ga finančno podpira Evropska unija. Izražena stališča ne odražajo stališča EU. 

The post Onesnažen zrak ima tragične posledice za zdravje first appeared on Društvo stezosledcev.

Za nakup nagrobnih sveč v Slovenijo vsako leto namenimo kar 30 milijonov evrov, prižgemo jih okrog 15 milijonov. Ko sveče dogorijo, ostanejo zgolj odpadek, s katerimi vsakega novembra zasujemo odlagališča in povzročimo dodatno onesnaženje, ki na koncu spet obremeni ljudi. Od 6000 ton odložene plastične embalaže že zdaj petino predstavljajo odpadne nagrobne sveče.

Kljub raznovrstni ponudbi sveč v trgovinah, kot so termo, elektronske, keramične, steklene, solarne sveče, je v Sloveniji še vedno prodanih največ parafinskih sveč.

Sveče moramo odložiti v posebne zabojnike označene z napisom “samo za odpadne nagrobne sveče”. Predelava odpadnih sveč je namreč zahtevna, saj je večina sveč sestavljena iz plastike, kovine in voska. Obdelava odpadnih nagrobnih sveč povzroča emisije v zrak in vode, hrup, emisije izpušnih plinov pri transportu in nastajanje odpadkov.

Slovenija ne uspe predelati vseh odpadnih nagrobnih sveč, zato se te kopičijo pri komunalah. Po ocenah strokovnjakov bo do konca tega leta količina neprevzetih odpadnih nagrobnih sveč narasla na 1500 ton.

Manj primerne so tudi elektronske sveče, za katere posebnih zabojnikov sploh ni. Vsebujejo baterije in elektronska vezja, ki jih je zelo težko reciklirati. Elektronske sveče s svojim nenaravnim utripanjem povzročajo tudi svetlobno onesnaženje.

Kakšne so druge, okolju bolj prijazne, možnosti?

Vedno več ljudi se zaveda, kakšno breme za okolje so sveče, zato se odločajo za druge, okolju bolj prijazne možnosti. Stezosledci vas pozivamo, da sveč za umrle ne prižigate. Zbrali smo nekaj idej, kako se lahko spomnimo prednikov, na načine, ki pripomorejo k bolj trajnejšemu način življenja nas in naših potomcev.

• Umrlih sorodnikov se lahko spomnimo z izrazom spoštovanja in pogovori s še živečimi sorodniki o njih.
• Denar, ki ste ga nameravali porabiti za nakup sveč, raje darujte v humanitarne namene.
• Postavite zastavico sočutja namesto sveč, ki poleg življenja ohranja tudi okolje. Dobrodelna akcija Manj svečk za manj grobov je v slabem desetletju za naprave in pripomočke, ki rešujejo življenje, darovala 250.000 evrov. Namen akcije je, da bi ljudje namesto pretiranega okraševanja grobov s svečami in plastičnim cvetjem sredstva raje namenili za nakup medicinskih pripomočkov in zdravljenje bolnih.
• Poslikate lahko ploske kamenčke, na katere lahko zapišete ohrabrujoče vrstice, ki jih bodo prebrali obiskovalci groba.
• Če se svečam resnično ne morete odpovedati, vas pozivamo, da jih prižgete manj, ali pa uporabite solarne in steklene sveče.

NEENAKOSTI Manj sveč

Stezosledci proti neenakostim, projekt Društva stezosledcev, je del projekta Trajnostna Evropa za vse, ki ga finančno podpira Evropska unija. Izražena stališča ne odražajo stališča EU. 

The post Namesto nagrobnih sveč izberite okolju bolj prijazne možnosti first appeared on Društvo stezosledcev.

Dokument na dveh straneh, ki ga ljudje in organizacije lahko podpišejo in uporabljajo kot podlago za skupno delovanje, artikulira skupen niz državljanskih in političnih pravic. Državljanska listina temelji na splošno priznanih človekovih pravicah, svoboščinah in načelih kot referenčna točka za ljudi, ki uveljavljajo svoje pravice.

Stezosledci želijo povečati ozaveščenost državljanov in oblikovalcev politik o njihovih vlogah in odgovornostih pri delu za trajnostno prihodnost, prehodu na bolj trajnostne načine življenja ter razvijanju in spodbujanju skladnih politik. S spodbujanjem sodelovanja in vključevanja vseh sektorjev civilne družbe želimo zagotoviti, da je trajnost v središču sprejemanja odločitev in politik, ki zagotavljajo, da nihče ni puščen zadaj.

Stezosledci si prizadevamo za pravičnost in dostojanstvo in verjamemo v mirno, pravično in trajnostno prihodnost za vse nas. Želimo biti del rešitev, ne težav, zato si prizadevamo za zaščito človekovih pravic, doseganje razvoja in izgradnjo pravičnih, strpnih ter mirnih družb. Ne želimo biti zgolj opazovalci, ko se svetovna skupnost sooča s trajno revščino, naraščajočo neenakostjo, nasilnim ekstremizmom, podnebnimi spremembami in drugimi planetarnimi omejitvami, ampak želimo biti aktivni državljani sveta.

Človekove pravice in temeljne svoboščine se vse bolj kršijo po vsem svetu. V vedno večjem številu držav se ljudje in organizacije civilne družbe soočajo s hudimi omejitvami in so jim odvzete pravice do sodelovanja pri oblikovanju skupnosti. Zavračamo vsak poskus preprečevanje sodelovanja civilne družbe pri oblikovanju skupnosti, držav in našega skupnega planeta.

Če ljudje resnično ne bomo sodelovali, svet ne bo zmožen premagati svojih najbolj ogrožajočih izzivov, vključno z revščino, naraščajočo neenakostjo in podnebnimi spremembami. Individualna in kolektivna udeležba ljudi prinaša življenje in daje demokraciji smisel. Bistvenega pomena je zaščititi človekove pravice, doseči razvoj in zgraditi pravične, strpne in mirne družbe. Demokratična družba zagotavlja, da so tisti, ki imajo javne funkcije ali druge položaje oblasti, odgovorni za svoja dejanja in delajo za skupno dobro.

Društvo stezosledcev je nacionalno združenje stezosledcev v Sloveniji. Je neprofitna, nepolitična, prostovoljna organizacija za mlade z lokalnimi klubi v številnih slovenskih mestih, ki redno izvajajo dejavnosti za otroke in mlade na različnih področjih, s ciljem zagotoviti možnosti za razvoj novih odnosov in spretnosti, ki ustvarjajo osebno rast, ekipni duh, vključuje lokalne skupnosti, aktivno državljanstvo, izboljšuje medkulturne odnose.

Pridružite se nam in podpišite Državljansko listino kot posameznik ali organizacija.

DRŽAVLJANSKA LISTINA

Dodatne informacije o listini

“Poskusi pustiti svet malo boljši, kot si ga prejel.” (Lord Robert Baden-Powell)

Stezosledci proti neenakostim, projekt Društva stezosledcev, je del projekta Trajnostna Evropa za vse, ki ga finančno podpira Evropska unija. Izražena stališča ne odražajo stališča EU. 

The post Stezosledci med podpisniki Državljanske listine first appeared on Društvo stezosledcev.

PODPIŠI ZAVEZO

Stezosledci želimo z brezplačno trajno vrečko za zelenjavo in sadje slovenska gospodinjstva (opremili smo jih že več kot 1000) spodbuditi k trajnejšemu načinu življenja. Prav tako jih želimo aktivirati za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, ki predstavljajo zgodovinski dogovor mednarodne skupnosti za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti, zagotovitev napredka ter zaščite okolja za sedanje in bodoče generacije.

S podpisom zaveze posameznik izrazi, da se bo trudil živeti bolj trajnostno, in sicer tako, da bo zadovoljil trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožal zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. Zavezo so na dogodkih, ki so potekali v Kopru, Ljubljani, Velenju, Celju, Krškem, Crikvenici in Šentjurju podpisali številni posamezniki, podporo je možno izraziti tudi prek spleta na tej povezavi.

Stezosledci proti neenakostim, projekt Društva stezosledcev, je del projekta Trajnostna Evropa za vse, ki ga finančno podpira Evropska unija. Izražena stališča ne odražajo stališča EU. 

The post Boste tudi vi podpisali zavezo za bolj trajnostni življenjski slog? first appeared on Društvo stezosledcev.

Revščina je prisotna v vseh državah sveta in ni zgolj pomanjkanje osnovnih človekovih dobrin, kot so hrana, voda ali streha nad glavo, temveč ima bistveno več razsežnosti, ki so posledica vedno večje neenakosti in družbene razslojenosti. Revščina tako ne sme biti zgolj statistično merjenje višine dohodkov posameznika, saj se ta v vse večji meri izraža predvsem skozi vedno bolj omejen dostop do zdravstvenih storitev, izobraževalnega sistema kot tudi v slabšanju spoštovanja osnovnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Odprava revščine povsod po svetu je prvi cilj trajnostnega razvoja v okviru Agende 2030 za trajnostni razvoj, osrednjega dokumenta, ki opredeljuje naš skupni (globalni) razvoj, h kateremu so se septembra 2015 zavezale vse države sveta.

Podatki evropskega statističnega urada Eurostat kažejo, da se v Evropski uniji sicer delež tistih, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, znižuje (od leta 2012, ko je bila ogrožena skoraj tretjina prebivalcev), vendar pa v teh razmerah še vedno živi 113 milijonov ljudi. V Sloveniji sta leta 2017 revščina in socialna izključenost ogrožali 345.000 prebivalcev (17 % prebivalstva). Zaradi dolgotrajne revščine je lani v Sloveniji trpelo 8,2 odstotka ali 148 tisoč prebivalcev, v EU pa predlanskim 11 odstotkov. Statistični uradi merijo tudi relativno revščino, ki pokaže, česa si ljudje ne morejo privoščiti, kar je običajno za družbo, v kateri živijo; pri tem ne gre za hrano, bivališče, osnovno zdravstveno oskrbo, osnovno izobraževanje, ampak med drugim tudi za dostop do informacijsko-komunikacijske tehnologije, študija, potovanj, druženja z vrstniki.

Kako se stezosledci borimo proti revščini?

Pri Društvu stezosledcev menimo, da sta revščina in socialna izključenost zelo pereča izziva, ki jih je potrebno čim prej nasloviti, zato sodelujemo pri skupnih prizadevanjih za njuno izkoreninjenje. Delujemo tako znotraj kot zunaj stezosledskih krogov.

Stezosledke in stezosledce preko ozaveščevalnih aktivnosti in delavnic globalnega učenja redno izobražujemo o razsežnosti revščine ter jih spodbujamo, da sami postanejo sprememba in borci proti socialni izključenosti. Prav tako omogočamo, da so naši programi in taborjenja dosegljivi vsem otrokom ter mladim, ne glede na ekonomski položaj družine. Pri zagotavljanju sredstev se zato povezujemo z donatorji in humanitarnimi organizacijami. Prav tako skrbimo, da so naši programi in aktivnosti trajnostno naravnani.

Preko projektov se povezujemo z različnimi deležniki. Redno sodelujemo v aktivnostih drugih organizacij, ki naslavljajo to tematiko, pozivamo odločevalce k sprejetju ukrepov za odpravo revščine in implementaciji ciljev trajnostnega razvoja, pridružujemo se pobudam in akcijam na lokalni, nacionalni in globalni ravni. Takšen je tudi projekt Stezosledci proti neenakosti, kjer se osredotočamo na ozaveščanje in praktične načine za zmanjšanje neenakosti doma in po svetu.

Kaj lahko naredi vsak za izkoreninjenje revščine?

• Eden najpreprostejših načinov za izkoreninjenje revščine je govoriti proti neenakosti in zahtevati, da državljani in vlade sprejmejo ukrepe.
• Na podnebne spremembe in revščino glej kot dve strani istega kovanca.
• Bori se proti izključenosti žensk.
• Prepoznaj trenja med gospodarskim razvojem in okoljem.
• Pozovi vlado, da izpolni dane zaveze za uradno razvojno pomoč države.
• Bodi pozoren na porabo naravnih virov in spodbujaj dostop do njih za vse prikrajšane.
• Izobražuj se tako formalno kot neformalno in svoje znanje ter izkušnje uporabi pri odpravi revščine.
• Doniraj organizacijam in podpri programe, ki se osredotočajo na odpravo revščine.
• Ne zavrzi uporabnih stvari, raje jih podari.
• Zmanjšaj količino odpadne hrane.
• Še nekaj idej:
  • Effective 10 Ways to Reduce Poverty in the World
  • Poverty 101: How can we end global poverty once and for all?

Svetovni dan boja proti revščini je na današnji dan leta 1992 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Gre za obeležitev spomina na dan, ko se je 17. oktobra 1987 na trgu Trocadéro v Parizu (kjer je bila 1948 podpisana Splošna deklaracija o človekovih pravicah) zbralo čez sto tisoč ljudi, da bi opozorili na žrtve skrajne revščine, nasilja in lakote.

NEENAKOSTI svetovni dan boja proti revščini

Stezosledci proti neenakostim, projekt Društva stezosledcev, je del projekta Trajnostna Evropa za vse, ki ga finančno podpira Evropska unija. Izražena stališča ne odražajo stališča EU. 

The post Svetovni dan boja proti revščini: Kaj lahko naredim za izkoreninjenje revščine? first appeared on Društvo stezosledcev.

Kaj lahko jaz storim, da pomagam ustvariti svet brez lakote?

• Da z manj proizvedem več.
• Da preidem na bolj zdravo in trajnostno prehrano.
• Da se zavzemam za svet brez lakote.
• Da zmanjšam količino zavržene hrane.

Pravica do hrane je osnovna človekova pravica. Zadovoljuje osnovne človekove potrebe in omogoča zdravo, kakovostno in srečno življenje. Pravica dostopa ljudi do hrane je med drugim zapisana v Splošni deklaraciji človekovih pravic, pa tudi v Quebeški deklaraciji, ki pravi, da ima vsak Zemljan pravico dostopa do hrane in vode vsaj enkrat na dan.

Hrane je na svetu dovolj, lakota pa je povezana z neenakomernim dostopom do hrane. Vsako leto zaradi lakote umre več kot 200 milijonov ljudi. Kljub napredku ostaja pravica do hrane še vedno velik izziv za mnoge države in lakota še vedno hud problem za 815 milijonov ljudi na svetu, ki bodo šli tudi nocoj spat lačni. Po podatkih Združenih narodov je bilo v letu 2016 podhranjenih kar 11 odstotkov svetovnega prebivalstva – torej vsak 9 Zemljan.  Na drugi strani pa se soočamo z zavrženo hrano, ki bi za ljudi, ki trpijo hudo pomanjkanje, pomenila prepotreben obrok, ki ga največkrat nimajo.

Svetovni dan hrane ponuja priložnost za razmislek, da se poudari stisko več milijonov kronično podhranjenih ljudi na svetu, na drugi strani pa skoraj dve milijardi prekomerno hranjenih ljudi.

V Sloveniji smo leta 2016 pridelali 992.000 ton hrane, kar je nekaj več kot 53 % vse razpoložljive hrane v državi, uvozili pa smo jo 863.000 ton oziroma 47 %. Da bi Slovenija postala bolj samooskrbna s hrano, bo treba prestrukturirati kmetijsko pridelavo in povečati pridelavo ekološke hrane, poudarja ministrstvo za kmetijstvo.

Po oceni FAO se danes približno 75 % svetovne količine hrane predela iz le 12 rastlinskih in 5 živalskih vrst, zaradi česar je globalni prehranski sistem še posebno ranljiv. Zato bo prilagoditev kmetijstva podnebnim spremembam eden ključnih dejavnikov za zagotavljanje zadostnih količin razpoložljive hrane za prihodnje generacije. FAO med drugim izpostavlja potrebo po bolj inovativni proizvodnji hrane, prehodu na bolj zdravo prehrano in zmanjšanju količin zavržene hrane.

Podatki Statističnega urada Slovenije kažejo, da je bilo v naši državi v 2016 resno materialno prikrajšanih 5,4 % prebivalcev (povprečno vsak 19.). Z dohodki v tem letu je težko ali zelo težko preživelo mesec kar 29 % gospodinjstev. 7 % gospodinjstev si niti vsak drugi dan ni moglo privoščiti mesnega ali enakovrednega vegetarijanskega obroka oziroma kakovostne hrane. Obenem pa je vsak prebivalec Slovenije zavrgel v tem letu povprečno približno 0,2 kg hrane na dan, v celem letu pa 74 kg. Zavržena hrana je vsebovala še 35 % užitnega dela, tj. takega, ki bi ga z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane lahko preprečili ali vsaj zmanjšali.

V Sloveniji največ hrane (kar polovico!) zavržemo v gospodinjstvih, razlogi za to pa so predvsem, da kupimo in pripravimo več hrane, kot jo lahko pojemo, porabe hrane ne načrtujemo, ostankov pa ne znamo pametno porabiti. Velikokrat gospodinjstva nimajo ali ne poznajo možnosti za primerno shranjevanje hrane, niso dovolj pozorna na rok trajanja živil ali pa nehote nabavijo preveč sveže hrane. Snaga Ljubljana je pripravila koristne praktične nasvete za zmanjšanje zavržene hrane.

Svetovni dan hrane obeležujemo 16. oktobra. Uvedla ga je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Omenjen datum je bil izbran, ker je bila organizacija na ta dan leta 1945 ustanovljena. Glavni namen svetovnega dneva hrane je opozarjanje, da v svetu živi veliko število ljudi, ki trpi pomanjkanje hrane.

NEENAKOSTI Svetovni dan hrane

Stezosledci proti neenakostim, projekt Društva stezosledcev, je del projekta Trajnostna Evropa za vse, ki ga finančno podpira Evropska unija. Izražena stališča ne odražajo stališča EU. 

The post Svetovni dan hrane: Kako do leta 2030 izkoreniniti lakoto? first appeared on Društvo stezosledcev.

Posvet, ki so ga sorganizirali Društvo Bodi svetloba, Društvo stezosledcev, Zavod Povod in platforma SLOGA je bil priložnost za oceno dosedanjega izpolnjevanja globalnih ciljev v Sloveniji na nacionalni in lokalni ravni, izmenjavo znanj, praks ter izkušenj ter iskanju skupnih izboljšav v prihodnje.

Kakšno je stanje pri doseganju globalnih ciljev na evropski ravni sta predstavila Albin Keuc, direktor platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč SLOGA in Robert Križanič, Zavod Povod, ki je predstavil kampanjo Fight Inequalites in projekt Trajnostna Evropa za vse.

O vlogi globalnega učenja in ozaveščanja javnosti za doseganje globalnih ciljev na nacionalni ravni je spregovorila Patricija Virtič iz platforme SLOGA. V delu, ki se je osredotočal na doseganje globalnih ciljev na lokalni ravni pa sta bili predstavljeni dve dobri praksi, in sicer krožno gospodarstvo v Mestni občini Ljubljana (Zala Strojin Božič, Mestna občina Ljubljana) in Otroci in mladi kot akterji sprememb. Projekt Stezosledci proti neenakostim, ki ga je v imenu Društva stezosledcev predstavila Anja Horvat. Sledila je panelna razprava.

V poročilu Globalna odgovornost, izdanem julija 2018, je Slovenija med 156 državami, v katerih merijo indeks doseganja ciljev, uvrščena na visoko 8. mesto. Pri doseganju globalnih ciljev nam najbolje kaže pri odpravi ekstremnih oblik revščine, zagotavljanju kakovostnega izobraževanja in dostopnosti do virov energije. Najmanj uspešni pa smo pri doseganju ciljev na področjih infrastrukture in industrije; zagotavljanju trajnostnih načinov proizvodnje in porabe; ukrepih za boj proti posledicam podnebnih sprememb ter pri uporabi in ohranjanju morja in morskih virov za trajnostni razvoj. Slovenija sodi med države, ki cilje trajnostnega razvoja Agende 2030 vključuje v Strategijo razvoja Slovenije 2030 in jih povezuje z nacionalnimi razvojnimi cilji.

Kot izhaja iz poročila, zahteva doseganje ciljev trajnostnega razvoja globlje spremembe v izobraževanju, zdravstvu, rabi energije, prostorskem načrtovanju in uporabi informacijske tehnologije, kar med drugim zahteva tudi dobre vodstvene zmogljivosti vlad ter boljše sodelovanje zasebnega sektorja in civilne družbe ter njuno vpetost v pripravo javnih politik. Kot ugotavljajo snovalci poročila državam predstavljajo največje izzive integracija ciljev trajnostnega razvoja v nacionalne strategije, proračunsko načrtovanje, javni razpisi in pozivi ter v kadrovsko in regulativno upravljanje. Ob tem menijo, da bodo za uspešno uresničevanje ciljev v prihodnjih 12 letih nujne bolj kakovostne javne politike, inovacije, učenje in deljenje dobrih praks znotraj ter med državami.

Poročilo ugotavlja, da večina držav v razvoju sicer dosega napredek pri odpravljanju ekstremnih oblik revščine, a je v mnogih delih sveta neenakost zelo visoka, trendi pa kažejo na dodatno povečevanje različnih oblik neenakosti. Najbolj se od tega cilja oddaljujejo države, ki so obremenjene s konflikti ter države podsaharske Afrike. Konflikti so tudi največji vzrok odmika od doseganja ciljev, predvsem na področju odprave lakote in revščine.

Sledil je formalne zagon Koalicije 2030 za izpolnitev ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Koalicija 2030 si bo prizadevala, da Republika Slovenija kot članica EU naredi vse, skladno s svojo globalno odgovornostjo in načelom solidarnosti, kar je v njeni moči, da doma in v mednarodni skupnosti, uresničimo zavezo za izpolnitvijo globalnih ciljev, ciljev trajnostnega razvoja, usklajenih na ravni Združenih narodov z Agendo za trajnostni razvoj 2030. Aktivna podpora Agendi 2030 je potrebna tudi zaradi procesa krčenja civilnodružbenega prostora, prostora svobode, aktivnega državljanstva in solidarnosti, ki smo mu priča doma, v EU in po svetu. Koaliciji 2030 se je pridružilo tudi Društvo stezosledcev.

Stezosledci proti neenakostim, projekt Društva stezosledcev, je del projekta Trajnostna Evropa za vse, ki ga finančno podpira Evropska unija. Izražena stališča ne odražajo stališča EU. 

The post Posvet ob tretji obletnici globalnih ciljev first appeared on Društvo stezosledcev.

Dokument osvežuje vizijo pravične trgovine ter predlaga rešitve in izvedljive alternative za svetovno ekonomijo, ki zdaj poganja neenakost, revščino in okoljsko krizo.

Na današnji dan pred tremi leti so se države sveta zavezale, da bodo do leta 2030 dosegle 17 zastavljenih ciljev trajnostnega razvoja, med katerimi so tudi preseganje revščine, lakote in spolne enakosti. Vendar nič ne kaže, da bi bil svet kaj bližje zmanjševanju socialnih neenakosti. Dobički niso enakomerno porazdeljeni in tako smo v današnjem času priča drastičnemu povečanju neenakosti. Ocenjeno je, da je bogastvo najbogatejšega enega odstotka ljudi enako bogastvu vseh preostalih in da ima le osem ljudi v lasti toliko bogastva kot revnejša polovica svetovnega prebivalstva.

Soočamo pa se še z eno problematiko, na katero opozarjajo v listini o pravični trgovini. Plače delavcev v povprečju niso dohitele povečevanja življenjskih stroškov. Na svetu pa danes zaradi skrajne revščine trpi 800 milijonov ljudi in se sooča z vsakodnevnim bojem za zagotovitev dostopa do zemlje, vode, izobraževanja in zdravstvenega varstva.

Listina, ki je nastala pod vodstvom Fairtrade International in Svetovne pravične trgovinske organizacije (WFTO – World Fair Trade Organization), opredeljuje nove modele, ki uresničujejo prvotne ideje solidarnosti in vzajemne dobrobiti tudi v sodobnih izzivih mednarodne trgovine. Listina opredeljuje pravično trgovino v svetu, kakor deluje danes in predstavlja referenčno točko, na katero se bomo od zdaj naprej lahko obračali pri opisovanju pravične trgovine.

Slovenski prevod listine lahko preberete tukaj.

Stezosledci proti neenakostim, projekt Društva stezosledcev, je del projekta Trajnostna Evropa za vse, ki ga finančno podpira Evropska unija. Izražena stališča ne odražajo stališča EU. 

The post V boj proti neenakostim tudi s podpisom listine o pravični trgovini first appeared on Društvo stezosledcev.

Stezosledci smo se pridružili največjemu svetovnemu civilnemu projektu World Cleanup Day 2018, ki se je začel na otoku Fidži. Zeleni val se je do širil vse do Havajev, na sredini smo se priključili tudi Slovenci. Akciji se je pridružilo več kot 60 % slovenskih občin, dogajanje pa je na globalni ravni potekalo v 160 državah.

V tokratni akciji se niso čistila le divja odlagališča, ampak tudi območja razpršenih odpadkov, obvodni predeli, lokalne skupnosti pa so organizirale številne ozaveščevalne akcije in poskrbele za polepšanje okolja na sploh. Čistile so se sprehajalne poti, predeli ob cestah, stanovanjske soseske, okolice šol in vrtcev ter tudi vode, nabrežnine in obale.

Tako kot slovenski koordinatorji – društvo Ekologi brez meja – tudi stezosledci ugotavljamo, da glavna težava ostajajo gradbeni odpadki, veliko pa je razpršenih odpadkov oziroma t .i. smetenja. Oboje kaže na to, da se je potrebno v bodoče usmerjeno posvečati informiranju in kaznovanju odlaganja gradbenih odpadkov ter predvsem ukrepom zmanjšanja in pravilnega ravnanja z embalažo. Med čiščenjem smo namreč našli črno odlagališče gradbenih odpadkov in sodov za olje. Odlagališče, ki je bilo v neposredni bližini športnega igrišča, smo počistili in obvestili pristojne službe, ki so uredile odvoz odpadkov.

“Še zadnjič” je zaveza in spodbuda, da čistilne akcije prenehajo simbolizirati poglavitno in edino okoljevarstveno aktivnost Slovenk in Slovencev. Akcija Očistimo Slovenijo 2018 je bila tako predvsem svež in čist začetek za vedno čisto Slovenijo, ki jo bomo dosegli z zmanjševanjem, ločenim zbiranjem in ponovno uporabo odpadkov.

Ni dovolj, da se vsako leto enkrat ali dvakrat čisti, pomembnejše je, da s skupnimi močmi poskrbimo, da odpadkov v naravi in okolici ne bo več, hkrati pa, da čim več ljudi začne razmišljati o »zero waste« alternativah. S tem bo na dolgi rok poskrbljeno, da bo nastalo vedno manj odpadkov in čistilne akcije kot take sploh ne bodo več potrebne. V ta namen že od poletja stezosledci ozaveščamo in slovenskim gospodinjstvom delimo Recivrečko – trajnostno vrečko za sadje in zelenjavo, ki je izdelana iz recikliranih odpadnih zaves – s katero želimo zmanjšati uporabo plastičnih vrečk.

Namen letošnje akcije je dolgoročen – ohraniti Slovenijo čisto za vedno, kar pa nam bo uspelo le s premikom v glavah in aktivacijo vseh nas.

Stezosledci proti neenakostim, projekt Društva stezosledcev, je del projekta Trajnostna Evropa za vse, ki ga finančno podpira Evropska unija. Izražena stališča ne odražajo stališča EU. 

The post Akcija Očistimo Slovenijo je ptujske stezosledce pognala na delo first appeared on Društvo stezosledcev.