Stezosledci

Bovec 2016 – Taborjenje za otroke stare od 6 do 15 let

Posted in Novice, Stezosledci

                                                                                                                      STEZOSLEDSKI TABOR BOVEC 2016 Od 26. junija do 3. julija 2016 je na tabornem prostoru v Lepeni v bližini Bovca potekalo taborjenje za otroke stare od 6 do 15 let. To je bil teden druženja v naravi, zanimivih dejavnosti, stezosledskih veščin, prepevanja in razmislekov ob tabornem ognju. Nedelja popoldan. Taborni prostor oživi. Okoli 50 otrok in njihovih staršev, 15 vodnikov. Utrujeni od dolge poti. Živčni, ker postavljanje šotora ne gre kot so si zamislili. Pričakovanje, veselje ob srečanju s starimi prijatelji, negotovost, celo strah in kakšna solza pri mlajših otrocih. Starši odidejo. Prvi dvig zastave. Večerja in taborni ogenj. Napetost počasi popušča. Povsod smeh in vesel klepet. Pustolovščina se začenja. Dnevi, ki so sledili, so bili polni zanimivih doživetij. Nevihta ponoči. Grmi. Dežne kaplje ropotajo po šotoru. Strah in ponos. Preživeli smo nevihto zunaj. Ponedeljek. Voda v šotorih. Iskanje zaklada v dežju. Popoldan pa prvi sprehod do Soče. Ampak voda je ledeno mrzla. Zato pa ob vodi pesek, belo kamenje in les, ki kar vabijo k igri. Torek. Stare skupinske igre. Plezanje. Za mnoge prvič. Pohod z baklami. Sreda. Rafting na Soči. Veliko težav z opremo. Neoprenska obleka. Čevlji. Čelada. Le kaj nas čaka? Potem pa veslanje, škropljenje, smeh in uživanje v neopisljivi lepoti Soče. Nočna straža in kraja zastave. Strateško načrtovanje, na katerega bi tudi v vojski bili ponosni. Pogum in spretnost. Najmlajši Stezosledci ujeli tatu. Četrtek. Delavnica prve pomoči. Pakiranje za dvodnevni pohod. Mlajši otroci nabirajo veje in izdelujejo splave zase ter za starejše prijatelje, ki so na pohodu. Postavljanje bivaka. Spanje na prostem. Premagan vzpon. Nova prijateljstva. Neverjetno vzdušje. Petek. Jahanje. Zabava z vodnimi baloni. Zelenko na obisku. Zvečer pa spuščanje splavov s svečkami po Soči in simbolično prepuščanje težav in stisk Bogu… »Zvrni breme na Gospoda…«. Sobota. Sprehod po dolini Lepene. Iskanje izgubljenega kovanca. Druga priložnost za drevo. Pomoč ponesrečencu. Ob poti smo ponovili vse zgodbe, ki nam jih je med tednom pripovedoval Davor. Izdelovanje darilc za skritega prijatelja. Odkrivanje igralskih talentov ob uprizoritvah svetopisemskih zgodb. Kruhki prijateljstva. Pogovori, objemi in smeh dolgo v noč… Da, vse to in še veliko več je bil Bovec 2016....

Read More

Stezosledci s taborom na Ptuju v slovo poletju

Posted in Novice, Stezosledci

Stezosledci s taborom na Ptuju v slovo poletju

Društvo stezosledcev je letošnji mednarodni dan stezosledcev obeležilo s krajšim taborjenjem na Ptuju pod geslom »Bodi svetloba«. Več kot 30 otrok iz Krškega, Celja, Ljubljane, Maribora ter glavnina iz Ptuja je od 18. do 20. septembra izkoristilo še zadnje tople dni v letu ter jih preživelo tako, kot imajo stezosledci to najraje – v naravi.   Mini taborjenje, ki se je začelo v petek popoldan in se zaključilo v nedeljo popoldan, je imelo vse, kar stezosledska taborjenja pač imajo: šotore, taborni ogenj, prepevanje, druženje, duhovne misli, dviganje zastave, himno, igre, delavnice … Pa vendar je bilo nekaj posebnega. Taborjenje je namreč potekalo kar na dvorišču stavke, v kateri se sicer dobivajo ptujski stezosledci. Njena prednost je v njeni legi – je v mestu, pa vendar nekoliko odmaknjena in obkrožena s čudovito naravo. Se še spomnite Profesorja Baltazarja? Ali Stipyja? Ali Petra Zajca? Seveda, to so liki iz risank. Vendar pa so tudi tesno povezani z letošnjim Dnevom stezosledcev na Ptuju. Izhodišče za duhovne misli so namreč bile risanke. Peter Zajec, ki se nikoli ne vda – prav tako kot štirje prijatelji hromega, ki so, da bi prijatelja pripeljali pred Jezusa celo odkrili streho. Pa Stripy, ki kljub težavam, sporom, nasprotovanju, vse vpletene pripelje do tega, da so zadovoljni in nasmejani in je tako luč v svoji okolici. Tudi stezosledci se moramo truditi, da je zaradi nas v naši okolici lepše, boljše, bolj »svetlo«. Profesor Baltazar, ki pomaga vsem v svojem mestu, pa nas je spomnil, da moramo tudi mi biti pripravljeni pomagati. Kljub napovedi dežja, je tabor potekal v lepem, suhem vremenu. Tako so otroci imeli priložnost jahati konje, se družiti s pujsi, zajci, dihurji, morskimi prašički in oslom, se igrati na prostem, v nedeljo pa preizkusiti svoje spretnosti in pogum še v adrenalinskem parku. Ker je bilo geslo dneva stezosledcev »Bodi svetloba«, so se otroci preizkusili tudi v izdelavi lampijončkov. Tistih majhnih, okrasnih, ki so zvečer, ko so v njih zagorele svečke, razsvetljevali in krasili taborni prostor, pa tudi tistih velikih, »pravih«, ki so poleteli visoko v zrak in še nekaj minut razsvetljevali nebo nad Ptujem. Najbolj posebno pa je bilo to mini taborjenje zaradi družinskega vzdušja, ki je vladalo med otroki in vodniki. To je bilo namreč tudi srečanje otrok, ki so poleti bili na taboru na Jezerskem, v Švici ali pa na otroškem tednu na Ptuju. Tako so otroke (in vodnike) povezovali številni lepi spomini in skupna doživetja. Topli, pristni in prijateljski odnosi, za katere je sicer potrebno nekaj »uvodnih« dni, so se tu vzpostavili takoj. Taborjenje se je tako že začelo in ne šele končalo s številnimi objemi. Obeležitev dneva stezosledcev se je zaključila z zgodbo o možu, ki je sadil drevesa. Vztrajno, iz dneva v dan je v suho, skoraj puščavsko pokrajino francoskih Alp sadil želode. In čeprav sprememba ni bila vidna takoj, je vztrajal. Dan za dnem. Leto za letom. Želod za želodom. Dokler pusta, suha pokrajina ni oživela in postala dom neštetim živalim, rastlinam in okoli 10 tisočim ljudem, ki so tu našli svojo srečo. Tudi otroci so se odločili, da bodo vztrajali. In da bodo, kljub temu, da so mnogi še majhni, vsak dan korak bližje idealu, ki ga pred njih postavlja stezosledski pozdrav: »Ljubim Boga, ljubim bližnje, ljubim naravo«....

Read More

SLOVENSKI STEZOSLEDCI NA CAMPOREEJU V ŠVICI

Posted in Novice, Stezosledci

Od 2. do 9. avgusta 2015 je v mestu Estavayer le Lac v bližini Berna v Švici potekal mednarodni Camporee, ki se ga je udeležilo tudi 22 slovenskih stezosledcev. Okoli 2500 otrok, starih od 10 do 15 let je tako imelo priložnost druženja, navezovanja stikov z vrstniki iz skoraj vseh evropskih držav, razvijanja novih veščin … Program je bil izjemno pester in v njem je vsak lahko našel nekaj zase: – 5 sklopov delavnic (voda, šport, kreativne delavnice, orientacija, taborniške veščine), – igre, – tekmovanje s čolni, ki so jih sami izdelali, – mednarodna večerja, – pogovori o vrednotah kot so prijateljstvo, iskrenost, milost, medsebojna pomoč…, – petje, – duhovna razmišljanja, – večerna druženja v cirkuškem mestu…   Naslednji priložnosti za prisostvovanje takšnemu dogajanju bosta leta 2018 v Veliki Britaniji ter 2019 na...

Read More

TABORJENJE ZA OTROKE – JEZERSKO 2015

Posted in Novice, Pustolovci, Stezosledci

Od 12. do 19. julija 2015 je na Šenkovi domačiji na Jezerskem potekalo taborjenje za otroke stare od 6 do 15 let. To je bil teden druženja, zanimivih dejavnosti kot so jahanje, plezanje, dričanje, vožnja s kajakom, teden ustvarjalnih delavnic ter delavnic namenjenih spoznavanju vremena, zvezd, dreves… Otroci pa so si pridobili tudi znanja in spretnosti pri veščini »taborjenje,« za katero so ob koncu tabora prejeli tudi našitke. LJUBEZEN »NA PRVI TABOR« Nedelja popoldan. Vrhovi gora na Jezerskem se kopljejo v soncu. Sredina julija je, vendar ni vroče, prej prijetno toplo. Za mano je zelo lep vikend. Deloven, pa vendar poseben. Sedem ljudi, ki se je prej bežno poznalo, je postalo ekipa. Tri dni smo skupaj delali, razmišljali, molili, načrtovali… bili smo pripravljeni. Vsak čas se bo začelo. .. Prihajati so začeli prvi avtomobili. Srce mi je začelo hitreje utripati in roke so se mi začele potiti. »Andrej, saj bo vse v redu, kajne? Saj jim bo všeč?«, sem vprašala verjetno že stotič. To je bil moj prvi tabor in bila sem na trnih. Nekateri od otrok so majhni. Bodo pogrešali starše? Bodo zdržali teden dni? Kako se bodo razumeli? Kaj, če bo slabo vreme? Kaj, če jim hrana ne bo všeč? Kaj, če jaz ne bom znala z njimi?… Končno se je začelo. Starši so odšli in vse se je nekako umirilo. Prvi dvig zastave, prvič smo zapeli stezosledsko himno. Nekaj otrok jo je poznalo, večina ne. Ni zvenela najboljše. Otroke smo razdelili v skupine, tako da smo 3 vodniki bili zadolženi za okoli 12 otrok. Skupine so si izbrale imena: Smileji, Veveričke so bili manjši otroci, Pecikli in Marlenke pa večji. V spoznavnih igrah ter ob tabornem ognju smo preživeli prvi večer. In prespali prvo noč. V graščini, velikem šotoru, v katerem je poleg mene spalo še 8 najmanjših otrok, je bilo pestro. »Lulat«, se je oglasil Domen. »Ne morem spati, ker ni luči«, je malo kasneje zajokal Aljaž. »Trdo je in ne morem spati,« se je skozi hlipanje slišal Evin glasek. Vse smo uredili. Nekaj minut tišine. »Lulat«. Potem dežne kapljice. »Kaj ruži?«… Da, prva noč je bila pestra. Zdanilo se je. »Petelinček kikirika, cela vas se že budi,« je odmevalo v taboru, ko sta Andrej in Emanuel budila otroke. Zbor. Telovadba. Dvig zastave. Himna. Zajtrk. Delavnice. Pohodi. Iskanje zaklada. Nočna orientacija. Manjši otroci so izjemno ponosni, da so zmogli tako »dolgo« pot in to v temi po gozdu. Srečni in zelo utrujeni takoj zaspijo. Ta noč je bila mirna. Torek. Kopanje v jezeru. Kipniki z odlično sadno kremo. Plezanje po kištah. Sreda. Četrtek. Tinej je priplezal do vrha skale. Lana in Katarina tudi. Marlenke so prestale dvodnevno planinsko turo. Ivo je naredil čudovit venček iz sivke. Miha ima neverjetno urejen šotor. Petek. Timi in Jan blestita v dričanju. Vsi se izjemno zabavajo. Spopad z vodnimi baloni. Povsod smeh in razposajenost. Sobota. Ponovimo, kaj nas je Andrej ves teden poskušal naučiti: Stezosledci smo zmagovalci. Kaj že predstavlja žoga? »Vemo, vemo«… Zmagovalcem je pomembno to, kar je v srcu in ne to, kar se vidi na zunaj. In vrv? Zmagovalci imamo ob sebi ekipo Boga, prijatelje in družine. In smo ponižni, priznamo napake, držimo obljube ter vemo, kam gremo. Vse več objemov. Vse več pristnih pogovorov. Vse bolj sproščeno je. Himna »Mi smo družina«, pojemo vedno tesneje objeti in čuti se, da smo res postali družina. Stkala so se iskrena prijateljstva. Vsak od nas je doživel svojo osebno zmago. Vsak je v nečem napredoval. Vsak je zdaj zmogel nekaj več, kot pred enim tednom. Skupaj smo doživeli nepozabno pustolovščino. Nedelja zjutraj. Pospravljamo. Konec je. Ne moremo verjeti,...

Read More

Dan na snegu – Kope 19.2.2012

Posted in Novice, Stezosledci

Dan na snegu – Kope 19.2.2012

  V nedeljo 19.2.2012 smo se Stezosledci vseh rodov (no skoraj vseh ) zbrali na Kopah, kjer smo preživeli »Dan na snegu«. Tokrat naša misija ni bila, kot bi morda nekdo sklepal, iskanje sledi v snegu, ampak uživanje v zimskih radostih. Res je tudi, da pravi Stezosledec ne more iz svoje kože in tako smo s sedežnic ugibali katera žival pušča za seboj dolgo in široko neprekinjeno vijugasto sled in katera dve tanjši … Prav tako smo videli neke velike, resnične živalske sledi, čigar lastnika pa ne bi želeli srečati iz oči v oči… No pa šalo na stran. Na smučišču smo se razdelili v tri skupine; na smučarje in borderje, na sankače in pa pohodnike. Vsak od udeležencev je izpopolnjeval svojo tehniko aktivnosti na snegu. Tako smo se raztepli po vseh vrhovih in dolinah tega smučišča. Eni so sicer svoje aktivnosti končali nekoliko prej, drugi so nas prišli samo pozdravit, vendar se nas je večina zvečer zopet dobila skupaj v KAC Slovenj Gradec, kjer smo nadaljevali druženje ob odlični hrani, čaju in pecivu. Veselimo se že naslednjih srečanj in upamo da bo vsaj pol tako fajn kot je bilo...

Read More

Italija 2011

Posted in Novice, Stezosledci

Italija 2011

V ponedeljek 1. avgusta 2011 zgodaj zjutraj, bolj natančno ob 4h, je skupina 27 stezosledcev iz Slovenije in Hrvaške, krenila na zelo zanimivo pot. Naš cilj je bil veliki mednarodni stezosledski tabor, ki se je nahajal 80 km zraven Rima. Na poti smo skrenili do poševnega stolpa v Pisi in sedaj se lahko vsak od udeležencev pohvali s sliko, kako podpira ta stolp da ne pade, ali ga potiska, ali pa kakor je kogar navdihnila domišljija… Po nekaj krepkih urah vožnje, ko bi že morali biti tam in se je tudi navigacija znašla sredi ničesar smo bili resnično blizu… Ampak res samo blizu… No, ko smo dodobra spoznali vso okolico tabora, smo našli še edino označeno pot, ki nas je pripeljala v tabor. Skozi velik lesen vhod smo vstopili na prostor, kjer je že bilo veliko udeležencev iz raznih evropskih držav in tudi drugod. Večini se je takrat odvalil kamen od srca in pustolovščina s 2600 udeleženci se je lahko začela. Najprej smo vsi dobili modre majice, vsak svojo zapestnico, knjižico in našitek za udeležbo na taboru. Naš urnik je bil vsak dan zapolnjen z zanimivimi delavnicami, napetimi igrami  in navdihujočimi predavanji. A sem rekel predavanji? Bolje bi bilo reči, da smo opazovali nekaj med opero, baletom in dramo… V bistvu smo v glasbi, plesu in drami smo skupaj z apostolom Pavlom potovali skozi Filipe, Korint, Efez, Ciper, Malto, Rim in Atene. Spoznavali smo kako je Pavel bil voden od zgoraj in da ga je nevidna roka ves čas ščitila pred njegovimi sovražniki. In enako pustolovščino lahko doživimo tudi mi danes, če le imamo dovolj poguma. To pa smo prepevali tudi v himni tabora, ki se nam je zelo vsedla v uho in srce. In na koncu, dogodivščina ne bi bila popolna če ne bi omenil še hrane. Verjetno poznate pregovor, da se tudi jagod človek naveliča… No, mi smo okusili testenine na tisoč in en način in verjemite mi, da bi jih marsikdaj zamnjali tudi za domače žgance. Po koncu tabora smo si v enem dnevu ogledali še Rim. Kolosej, Vatikan, Španske stopnice, Vodnjak Trevi, Piazza Venecija, Piazza del Poppolo, Pantheon… vse to pogledati pri okrog 36°C je kar mali napor. Amapk fotografije, ki smo jih posneli odtehtajo vse muke. No tu pa naših pustolovščin še ni konec. Na poti domov smo se ustavili še v zabaviščnem parku Mirabilandija, kjer smo preživeli cel zadnji dan našega potvanja. Divja reka, najhitrejši vlak smrti v Evropi, lansiranje rakete, kaskaderski triki za snemanje akcijskih filmov … to so le nekatere zanimivosti. In pa Mc Hrana, ki ni bila pasta pasta …. Utrujeni in skurjeni, smo prispeli domov zgodaj zjutraj desetega dne našega potovanja. Pa vendar smo si zaželeli, da se udeležimo tudi naslednjega mednarodnega tabora na Nizozemsekm leta 2014. Seveda, če želiš se nam lahko pridružiš, morda tudi ti 😉...

Read More