Svetovni dan hrane: Kako do leta 2030 izkoreniniti lakoto?

Posted in Novice

Svetovni dan hrane: Kako do leta 2030 izkoreniniti lakoto?

Letošnji svetovni dan hrane, ki ga obeležujemo 16.oktobra, je Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) letos posvetila vprašanju, kaj lahko naredimo, da bi do leta 2030 povsem izkoreninili lakoto. Ob več kot 815 milijonih lačnih po svetu v Evropi vsako leto zavržemo 88 milijonov ton hrane, kar je nesprejemljivo.

Kaj lahko jaz storim, da pomagam ustvariti svet brez lakote?

  • Da z manj proizvedem več.
  • Da preidem na bolj zdravo in trajnostno prehrano.
  • Da se zavzemam za svet brez lakote.
  • Da zmanjšam količino zavržene hrane.

Pravica do hrane je osnovna človekova pravica. Zadovoljuje osnovne človekove potrebe in omogoča zdravo, kakovostno in srečno življenje. Pravica dostopa ljudi do hrane je med drugim zapisana v Splošni deklaraciji človekovih pravic, pa tudi v Quebeški deklaraciji, ki pravi, da ima vsak Zemljan pravico dostopa do hrane in vode vsaj enkrat na dan.

Hrane je na svetu dovolj, lakota pa je povezana z neenakomernim dostopom do hrane. Vsako leto zaradi lakote umre več kot 200 milijonov ljudi. Kljub napredku ostaja pravica do hrane še vedno velik izziv za mnoge države in lakota še vedno hud problem za 815 milijonov ljudi na svetu, ki bodo šli tudi nocoj spat lačni. Po podatkih Združenih narodov je bilo v letu 2016 podhranjenih kar 11 odstotkov svetovnega prebivalstva – torej vsak 9 Zemljan.  Na drugi strani pa se soočamo z zavrženo hrano, ki bi za ljudi, ki trpijo hudo pomanjkanje, pomenila prepotreben obrok, ki ga največkrat nimajo.

Svetovni dan hrane ponuja priložnost za razmislek, da se poudari stisko več milijonov kronično podhranjenih ljudi na svetu, na drugi strani pa skoraj dve milijardi prekomerno hranjenih ljudi.

V Sloveniji smo leta 2016 pridelali 992.000 ton hrane, kar je nekaj več kot 53 % vse razpoložljive hrane v državi, uvozili pa smo jo 863.000 ton oziroma 47 %. Da bi Slovenija postala bolj samooskrbna s hrano, bo treba prestrukturirati kmetijsko pridelavo in povečati pridelavo ekološke hrane, poudarja ministrstvo za kmetijstvo.

Po oceni FAO se danes približno 75 % svetovne količine hrane predela iz le 12 rastlinskih in 5 živalskih vrst, zaradi česar je globalni prehranski sistem še posebno ranljiv. Zato bo prilagoditev kmetijstva podnebnim spremembam eden ključnih dejavnikov za zagotavljanje zadostnih količin razpoložljive hrane za prihodnje generacije. FAO med drugim izpostavlja potrebo po bolj inovativni proizvodnji hrane, prehodu na bolj zdravo prehrano in zmanjšanju količin zavržene hrane.

Podatki Statističnega urada Slovenije kažejo, da je bilo v naši državi v 2016 resno materialno prikrajšanih 5,4 % prebivalcev (povprečno vsak 19.). Z dohodki v tem letu je težko ali zelo težko preživelo mesec kar 29 % gospodinjstev. 7 % gospodinjstev si niti vsak drugi dan ni moglo privoščiti mesnega ali enakovrednega vegetarijanskega obroka oziroma kakovostne hrane. Obenem pa je vsak prebivalec Slovenije zavrgel v tem letu povprečno približno 0,2 kg hrane na dan, v celem letu pa 74 kg. Zavržena hrana je vsebovala še 35 % užitnega dela, tj. takega, ki bi ga z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane lahko preprečili ali vsaj zmanjšali.

V Sloveniji največ hrane (kar polovico!) zavržemo v gospodinjstvih, razlogi za to pa so predvsem, da kupimo in pripravimo več hrane, kot jo lahko pojemo, porabe hrane ne načrtujemo, ostankov pa ne znamo pametno porabiti. Velikokrat gospodinjstva nimajo ali ne poznajo možnosti za primerno shranjevanje hrane, niso dovolj pozorna na rok trajanja živil ali pa nehote nabavijo preveč sveže hrane. Snaga Ljubljana je pripravila koristne praktične nasvete za zmanjšanje zavržene hrane.

Svetovni dan hrane obeležujemo 16. oktobra. Uvedla ga je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Omenjen datum je bil izbran, ker je bila organizacija na ta dan leta 1945 ustanovljena. Glavni namen svetovnega dneva hrane je opozarjanje, da v svetu živi veliko število ljudi, ki trpi pomanjkanje hrane.

NEENAKOSTI Svetovni dan hrane


Stezosledci proti neenakostim, projekt Društva stezosledcev, je del projekta Trajnostna Evropa za vse, ki ga finančno podpira Evropska unija. Izražena stališča ne odražajo stališča EU. 

468 ad