Na poletnem taboru v Šmartnem na Pohorju smo 6. in 7. julija 2026 izvedli pet delavnic globalnega učenja v okviru projekta Stezosledci za pravičnejši in trajnostni svet. Otroci in mladi so skozi igro, raziskovanje, pogovor in ustvarjanje povezovali svoje vsakdanje življenje z globalnimi izzivi ter oblikovali predloge za bolj pravično in trajnostno skupnost.
Dejavnosti so potekale pri Taborniški koči Šmartno na Pohorju, v bližnjem gozdu in ob Blažičevem ribniku. Tri delavnice smo prilagodili skupini sedmih najmlajših otrok, dve pa sta bili namenjeni skupini 27 otrok in mladih. V ospredju je bilo njihovo aktivno sodelovanje: postavljali so vprašanja, izražali svoje poglede, iskali rešitve in soustvarjali vsebine za e-vodnik ter spletno ozaveščevalno kampanjo.
Gozd nas povezuje
Najmlajši so se odpravili v gozd, kjer so z gozdno tombolo in gozdnim bingom raziskovali naravno okolje. Ob pravljici Mali veveriček Firbček smo se pogovarjali o življenju v gozdu, pomenu dreves in skrbi za njegove prebivalce.
Razmišljali smo, zakaj odpadki ne sodijo v gozd in kakšne posledice imata neodgovorno ravnanje ter krčenje gozdov. Izkušnjo iz bližnjega gozda smo povezali z vprašanjem ohranjanja gozdov po svetu. Otroci so prispevali svoje predloge za odgovorno ravnanje, ki smo jih kasneje vključili v e-vodnik in kampanjo.
Spoznaj svoje telo
Spoznavanje delovanja telesa je odprlo pogovor o človekovem dostojanstvu, različnosti in enakopravnosti. Otroci so razmišljali o tem, da smo vsi edinstveni, dragoceni in pomembni ter da barva kože, struktura las, oblika oči, višina ali teža nikogar ne naredijo manjvrednega ali večvrednega.
Pogovarjali smo se o prijateljstvu, skrbi za soljudi, vključevanju in ustvarjanju miru ter o tem, zakaj je pomembno opozoriti na nepravičnosti. Naše vsakdanje izkušnje smo povezali z življenjem otrok drugod po svetu, ki nimajo enakih možnosti za šolanje in ohranjanje zdravja.
Majhni glasovi, velike ideje
Kaj bi v svojem kraju lahko naredili boljše? Najmlajši so prepoznavali probleme v lokalnem okolju in predlagali rešitve. Svoje zamisli so izražali s pogovorom in risanjem. Kar še niso znali zapisati, so narisali, vodnici pa sta jim prisluhnili in zapisali njihove predloge.
Tako smo omogočili sodelovanje tudi otrokom, ki še ne pišejo samostojno. Njihove ideje smo vključili v e-vodnik in ozaveščevalno kampanjo. Otroci so ob tem spoznavali, da njihov glas šteje in da lahko sodelujejo pri odločitvah, ki zadevajo njihovo okolje.
Kaj imajo čokolada, majica in telefon skupnega?
Skupina otrok in mladih je ob vsakdanjih izdelkih raziskovala njihovo poreklo in pot do uporabnika. Kdo jih izdeluje? Katere naravne vire potrebujemo zanje? Kaj pomenijo njihova proizvodnja, prevoz in embalaža za ljudi ter okolje?
S pogovorom, analizo primerov in skupinskim delom smo povezovali potrošniške odločitve z globalnimi izzivi. Udeleženci so nato izbrali temo in pripravili prispevek za e-vodnik s konkretnimi predlogi za odgovorno ravnanje v družini, šoli, društvu ali lokalni skupnosti.
Mini akcije v lokalnem okolju
Ob Blažičevem ribniku smo razmišljali, kako lahko opažen problem spremenimo v izvedljivo mini akcijo. Delovni list je udeležence usmerjal od prepoznavanja težave do načrtovanja rešitve, prvega koraka, sodelovanja in preverjanja uspeha. Obravnavali smo tudi vključevanje drugih in zmanjševanje okoljskega odtisa akcij.
Delavnica je združila načrtovanje lokalnega delovanja z ustvarjanjem video vsebin. Pogovarjali smo se o vplivu spletnih sporočil, lažnih novicah in manipulacijah ter odgovornosti pri komuniciranju. Posneli smo kratke videoizjave, ki smo jih vključili v spletno ozaveščevalno kampanjo.
Ideje mladih živijo tudi po delavnicah
Delavnice so povezovale cilje trajnostnega razvoja z vprašanji, ki jih otroci in mladi srečujejo vsak dan: kako ravnamo z naravo, kaj kupujemo, kako vključujemo druge in kaj lahko izboljšamo v svojem kraju. Uporabljali smo starosti prilagojene participativne in izkustvene metode, s katerimi so udeleženci raziskovali, razmišljali ter oblikovali svoje predloge.
Sprotni pogovori in refleksija so omogočali zbiranje povratnih informacij, ob zaključku sklopa delavnic pa smo izvedli tudi evalvacijo z vprašalnikom. Prispevki za e-vodnik in videoizjave so znanje ter zamisli mladih prenesli tudi do širše javnosti.
Stezosledci za pravičnejši in trajnostni svet je projekt, ki ga izvaja Društvo stezosledcev. Projekt financira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) v okviru strateškega partnerstva na področju globalnega učenja, ki se izvaja v sodelovanju z Društvom Humanitas, in je del projekta »Z globalnim učenjem do pozitivnih sprememb«. Vsebina projekta izraža mnenje avtorja in ne predstavlja uradnega stališča Vlade Republike Slovenije, MZEZ RS ter Društva Humanitas.