Po vsem svetu več milijonov pustolovk in pustolovcev tretjo soboto v maju obeležuje svetovni dan pustolovcev. V Sloveniji pa smo letos praznovanje ponovno podaljšali kar na celoten konec tedna. Soboto, 18. maja, smo preživeli na Ptuju, nedeljo, 19. maja, pa na Celjski koči.
Tema letošnjega svetovnega dne pustolovk in pustolovcev govori o tem, da nas Jezus pozna in skrbi za nas. Na to temo so se zbrali otroci, mladi in odrasli v več kot 200 državah sveta.
Slovesno sobotno bogoslužje na temo Jezus nas pozna in skrbi za nas je na Ptuju združilo več kot 70 pustolovcev, stezosledcev, staršev in prijateljev. Ogledali smo si fotografije iz preteklosti, kjer smo z zanimanjem iskali znane obraze. Med samim bogoslužjem, ki so ga pripravili in vodili otroci, smo prepevali naše najljubše stezosledske pesmi. Opravili smo tudi dva prehoda – dva pustolovca sta se pridružila stezosledcem. Veselili smo se, da so se dopolnile tudi vodniške vrste – Timi je postal pomočnik, Rebeka pa vodnica. Končno smo dočakali tudi našitke, ki smo jih pridobili z opravljenimi pustolovskimi in stezosledskimi veščinami.
Po skupnem kosilu, ko so se starši in obiskovalci poslovili, so sledili druženje na prostem, počitek in skupinske igre. Mlada ekipa je začela tudi s snemanjem dokumentarnega filma o stezosledcih. Naučili smo se o skrbi za zdravo telo in se pomerili v teku. Zvečer smo raziskovali pojavljanje ognja v Svetem pismu in se naučili postavljanja štirih različnih ognjev. Pustolovski vikend se je nadaljeval ob velikem večernem tabornem ognju in peki penic, ob katerih so se nam cedile sline še med pripravo na spanje.
V nedeljsko jutro smo se zbudili polni pričakovanj pred izletom. Po okusnem zajtrku in dooolgi jutranji telovadbi smo se odpravili proti Celju, kjer so se nam pridružili še drugi pohodniki.
V sončnem in vročem dopoldnevu se nas je 50 pohodnikov odpravilo peš na Celjsko kočo. Pot je bila strma in utrujajoča, a prijetna, saj so nas pred žgočim soncem varovale krošnje dreves. Ko smo prispeli na vrh, smo utrujeni popadali po tleh. Slastne buhtlje smo zmazali v trenutku! Sledilo je kratko bogoslužje, kjer smo se ponovno pogovarjali o Jezusovi skrbi za nas. Ubranem prepevanju ob kitarah so prisluhnili številni obiskovalci Celjske koče. Zabavali smo se na letnem sankališču in poletni drči, tisti najpogumnejši pa tudi v pustolovskem parku. Po vrnitvi v dolino smo sklenili, da druženje kmalu spet ponovimo. Utrujeni, a zadovoljni smo se pozno popoldan vrnili domov.
