Na Ptuju in Donački gori je 23. in 24. maja 2026 potekalo praznovanje svetovnega dneva pustolovcev, ki ga vsako leto tretjo soboto v maju obeležujejo pustolovke in pustolovci po vsem svetu. Letošnje slovensko srečanje je dogajanje razširilo na celoten konec tedna ter združilo pustolovce, stezosledce, roverje, vodnike, družine in druge udeležence, ki jih povezujejo prijateljstvo, sodelovanje, skupne vrednote in želja po kakovostnem času v naravi.
Poseben trenutek srečanja je bila slovesna pustolovska obljuba. Velika stezosledska družina je namreč večja za dva nova pustolovca: Luka in Eva sta dala svoji obljubi ter s tem simbolično stopila na pot pustolovskega odkrivanja, služenja, odgovornosti in hoje za Bogom.
Sobotni program je po skupnem kosilu potekal v znamenju učenja in ustvarjalnosti. Pustolovci so spoznavali otroke iz Svetega pisma ter ob tem osvojili novo veščino. Stezosledci pa so se poglobili v temo krščanskega pripovedovanja zgodb. V okviru stezosledske veščine so ves konec tedna pripravljali in predstavljali zgodbe, skeče ter druge ustvarjalne nastope, s katerimi so pokazali, kako lahko svetopisemsko sporočilo zaživi tudi skozi pripoved, igro in sodelovanje.
Sobotni večer je bil namenjen sproščenemu druženju. Udeleženci so prepevali ob ognju, jedli sladoled in poslušali zgodbe. Srečanje je tako poleg programskih vsebin ponudilo tudi priložnost za medsebojno povezovanje, ki je bilo eden osrednjih poudarkov letošnjega praznovanja.
Nedeljski del srečanja je bil namenjen izletu na Donačko goro, znano tudi kot štajerski Triglav. Skupinski izlet je bil že v napovedi predstavljen kot priložnost za gibanje v naravi, sproščeno druženje in utrjevanje vezi med udeleženci. Pot do Rudijevega doma so udeleženci premagovali v skupinah, ob poti pa so jih čakale različne naloge in skupne aktivnosti.
Pri Rudijevem domu so organizatorji preverili znanje orientacije, topografije in zemljepisa, nato pa so se skupine podale še proti vrhu Donačke gore. Ta se dviga na vzhodu Slovenije ob meji s Hrvaško in zaradi svoje značilne oblike ter treh vrhov velja za eno prepoznavnejših izletniških točk v tem delu države.
Po vrnitvi z vrha so se udeleženci okrepčali v koči, nato pa utrujeni, a zadovoljni odšli domov. Dvodnevno praznovanje je znova pokazalo, da stezosledska in pustolovska srečanja niso le priložnost za pridobivanje novih veščin, temveč tudi prostor za rast skupnosti, krepitev prijateljstev in ustvarjanje spominov, ki ostanejo še dolgo po koncu dogodka.
